Omemba: Gabriela Simetinger

»Še vedno so v nekaterih družbah pravila vedenja zelo rigidna. Moški mora dati pobudo, ženska pa mora najprej reči ne in šele potem ja. Ne sme biti dostopna za spolnost.«

»Ne vedo, kaj jim povzroča prijetne in kaj neprijetne občutke. Ne vedo, kaj jim telo sporoča, tako da v psihoseksualni terapiji najprej zbudimo kožo.«

»Nekako polovica zdravljenje prestala uspešno, nekatere se se po prvem obisku odločile, da zdravljenja ne potrebujejo, saj imajo (kljub vaginizmu) zadovoljivo spolnost.«

»Terapija je za njih delo, dotikanje spolovila za njih ni užitek ali zabava.«

»Sez je bilo tako strah, da so se ji vaginalne mišice popolnoma zakrčile in onemogočile penetracijo.«

»Spolnost povezuje z bolečino, zdi se ji umazana, seks se ji gnusi.«

»Ljudje se o tem ne upajo pogovarjati, ne le s strokovnjaki, temveč niti drug z drugim. To je zelo pomemben vidik – naučiti moramo ljudi, ne le javnosti, ampak tudi zdravstvene strokovnjake, pogovora o spolnosti.«

»Da, lahko zanosiš, vendar je legalnost pri seksu drugačna. Imaš pa pravico, pravica ženske je, da zanosi, če želi.«

»Ko pa ponudiš pravo informacijo, lahko rešiš veliko težav in izboljšaš kakovost življenja. Ljudje so srečnejši.«

»Tudi to moramo povedati otrokom, tako fantom kot dekletom. Fantje še posebno težko povedo, da so bili posiljeni.«

»Bi pa biomedicinski vidik moral vključevati tudi različne vrste penetracije, pa seveda tudi druge vidike spolnosti, ki jih sploh ne vključuje.«